MAJHNO JE LEPO – PREDSTAVITEV OSNOVNE ŠOLE LUČINE

Do leta 1862 v Lučinah ni bilo organiziranega šolskega pouka. Posamezniki, pa le redki, so se navadili brati od koga drugega, ki je bil vešč branja. Menda je do takrat znalo brati in pisati 5 vaščanov.
S prvim organiziranim poukom je pričel župnik Simon Jan v letih 1862 do 1864, ko je v zimskih in zgodnjepomladanskih mesecih poleg verouka poučeval tudi brati in računati; zlasti dečke, ki so kazali veselje in sposobnosti za učenje. Poučeval je kar v veliki kmečki hiši, ki jo je v ta namen najel pri Vovšarju (pri Zalazniku) na Dolgih Njivah.
Po njegovem odhodu so otroci ostali brez pouka. Njegovemu nasledniku se ni ljubilo ukvarjati s poukom. Župnik Martin Indof pa se je leta 1871 poleg verouka lotil še poučevanja branja in pisanja, za kar je od takratnih šolskih oblasti prejel tudi malenkostno nagrado.
Obiskovanje šole še ni bilo obvezno niti leta 1879, ko je otroke od 7. do 14. leta starosti poučeval branja in računanja lučinski župnik in kronist Anton Dolinar. Poučeval je v družinski sobi župnišča, v katero so namestili šolsko tablo in preproste klopi. Obiskovanje pouka je bilo zelo neredno. Otroci so pozimi delali čipke, poleti pa pomagali pri poljskih opravilih. Marsikomu se je šola zdela prisiljena in postranska zadeva.
Leta 1897 je od cesarskega okrajnega glavarstva v Kranju prišel ukaz, in sicer vsled odloka cesarsko kraljevega prosvetnega ministrstva na Dunaju, da se mora takoj začeti zidati poslopje za ljudsko šolo v Lučinah in pričeti z rednim poukom. Ker pa se je v tem času gradila tudi cerkev sv. Vida v Lučinah, do gradnje ni prišlo. Župnik Dolinar se je obvezal, da bo otroke učil po programu redne šole še vsaj 10 let. Da otroci ne bi ostali brez pouka in potrebnega znanja, je izvajal pouk vse do leta 1910.
Njegov naslednik, župnik Franc Rajčevič, je otroke od 7. do 14. leta poučeval trikrat tedensko, ob sobotah pa je imel za starejše še ponavljalni pouk.
Tudi zadnji župnik, ki je dosledno izpolnjeval učni program šolskega pouka, Ivan Poljanec, je zavzeto poučeval otroke. Bil je znan kot dober učitelj in vzgojitelj ter odličen prosvetni delavec v kraju. Število otrok je naraščalo in razmere v zasilni šoli so postale skoraj nevzdržne.
Torej, župniki so v Lučinah poučevali otroke več kot 60 let.
Z gradnjo šole se je zaradi graditve cerkve, prve svetovne vojne in splošne gospodarske krize odlašalo več kot 30 let. Skoraj toliko časa pa so vaščani pripravljali material za gradnjo šole. Število šoloobveznih otrok je zelo naraslo. Spremenili so se tudi normativi za šolske prostore, dvorišče in šolski vrt, na katerem naj bi se učenci učili vrtnarjenja in sadjarjenja. Prepričanje šolskega odbora, da z gradnjo šole niso začeli pred prvo svetovno vojno, so vzeli za pravilno, saj bi bila veliko premajhna glede na nove normative. Lokacijo šole so določili na Vovšarjevi njivi. Tik pred prvo svetovno vojno pa so skozi Lučine naredili novo cesto iz Suhega Dola proti Gorenji vasi in tako odrezali spodnji del šolskega zemljišča, kupljenega leta 1910.
Parcelo je občina Trata že leta 1925 zamenjala z zemljiščem Matevža Oblaka (Žirovcovega). Ker pa je bilo tega sveta premalo, je manjkajoči del v letu 1937 dokupila od Janeza Jereba (Škrbincovega).
Leta 1934 je bilo na Lučinskem več kot sto šolarjev, ki so se drenjali v 20 m2 veliki učilnici v župnišču. V reševanje nemogočih razmer se je na pritisk šolskih oblasti vključila Okrajna izpostava v Škofji Loki in predlagala selitev šole v Varlovo hišo. Z manjšimi prezidavami so naredili dve učilnici, veliki po 30 m2, manjši kabinet in stanovanje za učitelje. V teh prostorih se je stiskalo do 70 otrok.
Kraljeva banska uprava je 14. 1. 1935 izdala ustrezen dokument, po katerem je lučinska šola postala redna dvorazrednica. Leta 1935 pa sta v Lučine prišla prva učitelja, Marija in Vladimir Makarovič, kmalu za njima pa še Sabina Julijana Milleva.
Število otrok se je iz leta v leto povečevalo. V šolskem letu 1935/36 je bilo vključenih 105 otrok. Pouk so imeli vsak dan.
Načrt za novo šole je naredil arhitekt Emil Navinšek iz Ljubljane. Gradnjo šole, ki je potekala od maja 1938 do oktobra 1939, je vodil Krajevni šolski odbor.
Lepa, impozantna stavba sredi vasi je bila zgrajena leta 1939. Imela je tri učilnice, shrambo za učila, pisarno, velike veže (hodniki), tri učiteljska stanovanja, dvorišče in ličen vrt okrog šole. Kuhinje ni bilo. Slovesna otvoritev šole je bila 29. oktobra 1939. leta. Šola je bila okrašena, na oknih so visele zastave. Postavljeni so bili mlaji. Farni zvonovi so pritrkavali. Učenci so si z nastopom na prireditvi prislužili kos belega kruha.
OŠ LUČINE 1939. leta
V času druge svetovne vojne si je šolske prostore prilastila najprej italijanska, nato pa še nemška vojaška policija. Njihovo prvo delo na šoli je bilo uničenje šolskega arhiva in slovenskih knjig, otroških, mladinskih in učiteljskih.
Pouk je potekal v privatnih hišah. Učili so nemški učitelji, ki so zdržali le po kakšnih 14 dni. Slovensko niso znali govoriti, otroci se pa niso hoteli učiti nemško.
Po končani vojni se je v Lučine vrnila učiteljica Marija Makarovič. Po preizkušnji znanja je 148 otrok razdelila v 4 razrede.
Glede na uničen šolski arhiv so učitelji v letu 1947 ponovno začeli zbirati podatke za šolsko kroniko. Dobili so jih v cerkveni kroniki in pri ljudeh.
Šola je med počitnicami (počitniška kolonija) dolga leta gostila otroke iz različnih koncev Slovenije in takratne Jugoslavije. S prodajo zelenjave, ki so jo pridelali na šolskem vrtu, so lučinski otroci dobili kar nekaj denarja, ki so ga porabili za izlete (tudi na morje) in nakup šolskih potrebščin.
S šolskim letom 1963/64 se je ukinila popolna osemletka v Lučinah. V Lučinah je pouk potekal do 4. razreda, nato pa so se prešolali v Polhov Gradec. Kot zanimivost naj navedem, da so govorilne ure, roditeljski sestanki in razna predavanja potekala ob nedeljah po maši v lučinski šoli in staršem ni bilo potrebno hoditi v Polhov Gradec.
Šola se lahko pohvali kar z nekaj odmevnimi rezultati. Bila je ena prvih šol, ki je otrokom ponudila malico. Učiteljica Mirjana Puc je prva začela s takratno malo šolo kot pripravo na vstop v šolo. Znani so bili po izdelavi lastnih učnih pripomočkov. Takratni učitelji so vodili kulturno dogajanje v kraju s številnimi ljudskimi igrami, ki so jih odigrali v šoli.
Z leti se je šolski okoliš krčil, število otrok pa zmanjševalo. V vseh letih šolanja je bilo največje število učencev 148 (1945/46 in 1946/47), najmanjše pa 22 (v šol. letu 1989/90).
V letu 1982 je bila šola s sredstvi samoprispevka delno adaptirana. Predelali so sanitarije, kuhinjo in jedilnico, zamenjali vrata na hodnikih, pred šolo postavili nov vetrolov, nekaj let prej pa v učilnicah položili parket in stare Lutzove peči nadomestili s centralno kurjavo. Velikanska škoda je bila narejena KUD-u, saj je bilo z zazidavo lesene stene (ki je sicer služila za oder) igralcem onemogočeno igranje predstav.
V šolskem letu 1990/91 je bila v 3. in 4. razredu poskusno uvedena angleščina, začeli smo s srečanji manjših podružničnih šol, s predstavniki Alpetourja smo se dogovorili za več dodatnih prevozov. Organizirali smo tudi kombi prevoz za vse otroke, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km.
Avgusta 1992. leta so stara okna v učilnicah nadomestili z novimi, 5 let kasneje smo v dveh učilnicah zamenjali 33 let stare mize in stole.
Maja 1999 smo slovesno obeležili praznovanje 60-letnice šolske stavbe. Prireditev smo oblikovali z učenci naše šole, nanjo pa smo se pripravljali celo leto. Na prireditvi sami je bilo prisotnih več kot 400 krajanov, nekdanjih učencev, učiteljic in učiteljev, tudi s sosednjih šol in ravnateljev. Ob tej priložnosti smo v šoli pripravili razstavo Šola skozi čas in izdali knjižico 137 let šolstva v Lučinah in 60 let šolske stavbe. Prireditev nam je omogočilo izpeljati kar 31 donatorjev.
Učenci so zapeli Lučinsko himno
Celo šolsko leto 2008/09 je na naši šoli potekal mednarodni projekt Pasavček, ki ga še vedno nadaljujemo.
S 1. februarjem 2010 so se odprla vrata vrtca za kombinirano skupino otrok (trenutno 19 otrok) in za naš kraj pomeni zelo veliko pridobitev. Učilnico za 1. in 2. razred smo prestavili v bivše šolsko stanovanje, ki je bilo za ta namen tudi preurejeno.
V letu 2012 smo slovesno praznovali 150-letnico organiziranega šolstva v Lučinah. In kot se za tako visok jubilej spodobi, se je tudi šolska stavba pokazala vsa ozaljšana, v prenovljeni podobi. Za naš kraj je izdatnega pomena. V nekaj letih so bila zamenjana vsa okna. V tem letu pa je bila šoli zamenjana strešna kritina, izdelan nov vetrolov in narejena fasada s toplotno izolacijo. Nekdanja učenka naše šole je izdelala logotip šole. Program praznovanja smo si zamislili tako, da je bil poleg pouka od začetka septembra do osrednje prireditve vsak teden namenjen dominantni dejavnosti (likovni teden, ustvarjalni teden, športni teden, kulturni teden, ,…). Osrednja prireditev je potekala 14. oktobra 2012 v nabito polni dvorani Kulturnega doma v Lučinah. Prireditev smo pripravile učiteljice in vzgojiteljici z otroki in učenci ter tudi z nekaterimi bivšimi učenci naše šole. Sledila je otvoritev in blagoslov prenovljene šole, nato pa pogostitev, ki so jo pripravili starši naših otrok ob pomoči KS Lučine.
Kratka predstavitev letošnjega šolskega leta
Danes je naša šola ena od dveh podružnic, ki spadajo pod okrilje matične šole: OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas.
Šolo obiskuje 36 učencev (24 dečkov in 12 deklic) v dveh kombiniranih oddelkih in enem samostojnem oddelku. Poskrbljeno je za varstvo otrok pred poukom (od 6.30 dalje), prav tako tudi po končanem pouku (oddelek podaljšanega bivanja do 15.25 ure).
Zaposlene smo 4 učiteljice, 2 učiteljici pa še dopolnjujeta učno obveznost. V vrtcu delata vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice. Kuharica in snažilka svoje delo opravljata tako za šolo kot tudi vrtec.
Učenci imajo možnost obiskovati različne interesne dejavnosti: športni krožek, Orffov krožek, Druženje s knjigo, otroški pevski zbor (vključeni vsi učenci), plesne urice, šolski ekovrt.
Za vse otroke je v šoli organizirana malica, za otroke, ki so v OPB, tudi kosilo.
Dneve dejavnosti večinoma organiziramo samostojno, včasih pa se zaradi lažje organizacije priključimo matični šoli.
Pohvalno je sodelovanje s starši. Sodelujemo tudi z vsemi organizacijami v kraju, saj se zavedamo, da le vzajemna pomoč in sodelovanje rodita tudi uspešen napredek.

Viri in literatura:
– šolske kronike
– arhiv OŠ Lučine
– Tone Košir: Življenje na Lučinskem skozi stoletja, 2010

Lučine, januar 2015                                                                                                             Vodja OŠ Lučine: Martina Jelovčan